Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka
MNENJA
Lonkin izlet na Vipavsko
PDF
Starološko kulturno-zgodovinsko društvo Lonka je še mlado, a zelo delavno. Še leto dni ni od ustanovitve, pa ima za seboj že postavitev Logondrovih jaslic, razstavo starih razglednic, Hatlakov koncert, Strahlov (diskusijski) večer, tek štirih mostov… pa tudi izlet.
V soboto, 27. septembra 2014 smo pripravili prvi društveni izlet na Vipavsko. Prijavilo se nas je kar 49, od tega tretjina mladine. V pravem poletno toplem jutru smo se podali na pot in po dobri uri že prispeli v trg Vipavo. Zakaj smo se odločili prav za Vipavo?
Vipava nas je nagovorila kot manjši kraj z bogato in dolgo zgodovino, že tu lahko potegnemo prvo vzporednico s Staro Loko, ki je tudi manjši kraj s prav tako bogato zgodovino. Stara Loka je ena prvih prafara na Kranjskem, vipavska župnija je prav tako prafara.
Stari center Vipave krasi Lanthierijeva graščina, ki je bila v prvi fazi obnovljena lansko leto, druga faza obnove pa poteka prav sedaj. Tudi Stara Loka ima Strahlovo graščino, ki poleg cerkve predstavlja središče naselja. Nekoč je bilo to znamenito gospostvo imenitnih plemiških rodbin; to je zamrlo okrog leta 1930, ko je umrl zadnji graščak Strahl. Od leta 1936 do sedemdesetih let je bil v njenih prostorih sprva Dom slepih, kasneje Center za slepe in slabovidne, zatem je nekaj časa gostila loške ustvarjalce in jim nudila ateljeje, v letih 1988–2008 je v njej gostoval Poštni muzej Slovenije, sedaj pa graščina, tako kot Lanthierijeva razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, že več let sameva in seveda propada.
Vipavska graščina je izgubila svojega zadnjega lastnika leta 1910, med prvo vojno so bili v njej vojni piloti, delno je bila spremenjena v bolnišnico, v času fašizma je bila pod italijansko upravo, po drugi vojni pa se je v njej naselila Jugoslovanska armada in postala je Dom JNA, nekakšen kulturno družabni center za vojaški kader. Po letu 1991 se je vojska izselila in graščina je samevala. Občina Vipava je začela intenzivno iskati rešitve. Padale so različne ideje od vinogradniškega muzeja do igralnice, pa se nobena ni prijela.
Po ustanovitvi novogoriške univerze, ki je iskala primerne prostore, se je kmalu pokazala možnost, da bi morda univerza našla prostore prav tu, saj nudi graščina skupno kar 4.000 m2 prostora. Nastalo je pismo o nameri in po nekaj letih se je to pismo spremenilo
v stvarnost. Občina Vipava je skupaj z univerzo izdelala idejne načrte in projekt obnove ter zaprosila EU za denarno pomoč. Ta ji je bila res dodeljena in v dveh letih je bila prva faza (glavna stavba graščine) obnovljena. Vse to nam je ob ogledu notranjosti povedal občinski tajnik g. Jože Papež in nas opozoril na določene čeri pri izvajanju takega velikega projekta.
Kar sama se nam je vsilila misel, kako dobro bi bilo, če bi nam nekaj podobnega uspelo tudi v Stari Loki, kjer iščemo prostore za različne dejavnosti. Dokler je v nekdanji kaplaniji deloval Dom na Fari, kjer smo imeli razstave, razne večere, koncerte in prireditve, je bila ta dejavnost kar živahna, po vselitvi vrtca pa je večina tega zamrla. Kako bi rabili prostore za starološko župnijsko knjižnico (sedaj šteje 10.600 enot in izposodi preko 2.000 knjig letno), v gradu bi lahko imeli imeniten lokalni muzej z različnimi zbirkami, prireditvene prostore, razstavne prostore, tu bi lahko delovala glasbena šola, da naštejem le nekaj dejavnosti.
V Vipavi smo si namreč ogledali tudi njihov lokalni muzej, v katerem so razstavljeni stari predmeti in oprema. Muzej gostuje v stari vipavski hiši v samem centru trga, lastnik hiše g. Jože Kebe je tudi lokalni vodič in rad pokaže tudi muzej. Predmete so nabrali po hišnih podstrešjih, lastniki so jih posodili.
Vipava se lahko pohvali tudi z lokalnim glasilom »Vipavski glas«. Prosvetno društvo Drago Bajc vključuje nekaj »zagnancev«, ki radi prostovoljno delajo, bodisi pri petju, igranju ali pisanju, ali folklori, imajo tudi tamburaše in še kaj. Glasilo je nastalo spontano, financira ga Občina in tudi sponzorji oziroma donatorji. Izhaja četrtletno, prinaša pa najrazličnejše prispevke iz zgodovine kraja, domoznanstvo, folkloro, poezijo, utrip sodobnega življenja (šole, zavodi, gospodarstvo, društva itd.). Izdaja ga uredniški odbor. Če potegnemo tudi tu vzporednico s Staro Loko, ugotovimo, da bi se nekaj podobnega prileglo tudi našemu kraju.
Omembe vreden je bil še ogled pokopališča, kjer smo občudovali dva egipčanska sarkofaga iz obdobja 2.500 let pr. n. št., pa tudi ogled vipavske cerkve z Wolfovimi in Jelovškovimi freskami. Vzporednica s Staro Loko bi nas opozorila na našo farno cerkev z znamenitimi loškimi nagrobniki iz prejšnjih stoletij in na Wolfove slike v kartušah glavnega in dveh stranskih oltarjev. Tudi v Stari Loki je Wolfova stenska slikarija krasila zadnjo steno prezbiterija, pa se je morala »umakniti« sedanjemu mogočnemu marmornemu oltarnemu nastavku.
Vipava je znana po deltastem izviru reke Vipave, zato smo si to čudo narave ogledali v Podfarovžu in Podskalci, na Tabru ter pri Lipici.
Popoldne smo si ogledali veličasten mozaični spomenik v Vrhpolju pri Vipavi, ki ga je p. Marko Ivan Rupnik dokončal v lanskem letu in je res vreden ogleda, posebno še ob izčrpni ob župnikovi razlagi.
Izlet smo zaključili na Gočah, znameniti srednjeveški, še lepo ohranjeni vasi, kjer so nas pogostili na Cejkotovi domačiji. Sredi vasi, v eni tesnih uličic stoji njihov dom, zidan iz lokalnega kamna, fliša, vse je tesno, prostori v raznih nivojih, temu primerno je tudi stopnic. Opogumili so se in začeli z gostinsko dejavnostjo. Nudijo penzione, hrano in pokušino domačih vin. Za dve leti je vse že razprodano in rezervirano. Med gosti je veliko tujcev.
Vipavsko smo zapuščali polni lepih vtisov in z mislijo, da bi se morda tudi sami česa naučili in poskusili narediti pri nas doma. Potrebno je združiti moči, dobro voljo in malo poguma!
Ana Florjančič, Vipavka
Stara Loka, 15. oktobra 2014
Zadeva: Omejitev prometa v središču Stare Loke oziroma v območju starološkega trga
PDF
Bog blagoslovi Slovenijo!
Želim Vam v telesu prijeten, v srcu prijazen, v duši ljubeč dan.
Gore bo premikal le tisti, ki je v začetku premikal kamenčke.
Bog blagoslovi Slovenijo!
Mag. Miha Ješe, župan Občine Škofja Loka
Mestni trg, Škofja Loka
Spoštovani g. župan Miha,
oprostite mi, prosim, ker Vam pišem kar tako po domače, saj sva se namreč velikokrat srečevala tukaj v Domu (CSS Škofja Loka). S strani Staroločanov sem slišala, da je iz njihove strani bila dana pobuda, da bi se sprejela in uveljavila omejitev prometa na območju ‘starološkega trga’. Hkrati s to pa je bila izražena tudi pobuda za ustvarjanje oziroma oživljanje ‘starološkega trga’. Zelo podpiram obe pobudi in to povsem iz lastnih izkušenj in svojega stališča.
Z mojim slepim prijateljem Ivanom se velikokrat gibljeva na tem območju. Vedno tvegava svoji življenji, saj zaradi mnogih vozil v prometu na tem področju in nezrelih, arogantnih, prehitrih voznikov zelo težko ohranjava svojo varnost. Veliko tveganje za naju predstavlja prečenje prehoda za pešce v smeri od Strahlovega gradu do stopnic pod cerkvijo. Namreč, voznik v vozilu, ki pelje iz smeri Šk. L. (Starman) v smer Podlubnik, naju na prehodu opazi šele, ko sva midva praktično že na drugi tretjini prehoda. Vozniki, ki ne upoštevajo predpisane hitrosti 30km/h, ne morejo varno ustaviti vozila pred prehodom. Zato se morava midva ustaviti in počakati, da voznik v vozilu varno odpelje mimo in potem prečiva še drugi del prehoda. Tudi hoja na območju ‘starološkega trga’ je nevarna, sploh če tam ‘stoji’ še nepravilno parkiran osebni avto ali tovorno vozilo ali pa celo oba, ki ob dovoljenem prometu za vsa vozila v obe smeri onemogoča varno hojo na tem območju.
Midva, kot redna uporabnika – sprehajalca na tem območju, sva prva, ki v skrbi za svoja in tuja življenja, podpirava, soglašava s to pobudo in se pod njo podpiševa. Pot, cesta skozi Staro Loko (od ‘Dolenca’ do odcepa s ‘selško’ cesto) mora biti varna za vse udeležence prometa, še zlasti za najšibkejše udeležence, to so pešci (vsi otroci, osebe s posebnimi potrebami, hendikepirani, starostniki). Če temu ni tako, je potrebno odločno uvesti taka pravila, določbe, ki bodo to pot naredile varno za vse!!!
Prosim, g. župan Miha, da v skladu s svojo župansko kompetenco, odgovornostjo in osebno dobro voljo to pobudo, o omejitvi prometa na območju ‘starološkega trga’, predložite vsem ustreznim občinskim, regijskim, državnim službam, inštitucijam, organom ter jo z osebnim prizadevanjem za njeno uresničitev tudi podprete.
Hvala za razumevanje!
Alenka Oblakovič
CSS Škofja Loka, Stara Loka 31, Škofja Loka
Stara Loka, 23. 3. 2014
Želim Vam v telesu prijeten, v srcu prijazen, v duši ljubeč dan.
Gore bo premikal le tisti, ki je v začetku premikal kamenčke.
Če je bil uničen starološki Gaužnik, naj se Staroločanom vrne vsaj njihov trg
PDF
V središču Stare Loke (med kapelico, Primčevo in Bergantovo hišo) so v pripravah na ureditev kanalizacije odkrili velik srednjeveški vodnjak. Gre za pomemben arheološki spomenik nekdanje bivalne in tehnične dediščine ruralne Loke. Ko se je promet iz Loke proti Selški dolini namesto severno skozi »gaso« usmeril zahodno, med Starološkim (Strahlovim) gradom in župnijsko cerkvijo sv. Jurija, so verjetno odstranili vodnjakov oklep nad nivojem ceste in odprtino vodnjaka prekrili. Funkcijo javnega vodnjaka je prevzel drugi vodnjak, ki je sedaj ohranjen v obcestnem zidu Bergantove hiše (nasproti frizerskega salona).
Pohvalno je, da so bili poklicani arheologi, da pridobijo čim več podatkov in morebitnih najdb, kar bi povečalo vedenje o tem objektu. Slišali pa smo tudi, da se namerava vodnjak minirati in na njegovem mestu narediti jašek za meteorno vodo.
Menim, da to ni sprejemljivo, saj bi se s tem naredila nepopravljiva škoda te pomembne najdbe. V današnjem času je to nestrokovno, neodgovorno, pravzaprav barbarsko dejanje.
Stara Loka je bila v zadnjih sto letih ambientalno in kulturno zgodovinsko močno prizadeta. Pred štirimi desetletji je glavni prometni tok iz Škofje Loke proti Selški dolini mimo Tuška preko Podna sicer zaobšel Staro Loko in jo razbremenil vedno gostejšega in težjega prometa. Kljub temu je Stara Loka stagnirala in korak za korakom izgubljala svojo identiteto. Sedaj je čas, da se to zaustavi in nekaj naredi zanjo. Da se ji vsaj nekaj vrne. Pravzaprav za vso Škofjo Loko, saj je prav Stara Loka, Lo(n)ka njen začetek, zgodovinski popek. To zasluži tako zaradi svojega pedigreja, še bolj pa to zaslužijo njeni prebivalci. Čas je, da se jim vrne zgodovinski starološki center. Ne pozabimo, da so Staroločani, pa pravzaprav mi vsi, izgubili enkratno Veštrsko polje. Namesto tega smo zgradili naselje Podlubnik. Čez to naselje ne bom govoril, bi bilo nespodobno. Tu namreč bivam.
Vodnjak na starološkem trgu kot simbol nekdanje loške Agore, se naj primerno prezentira in okolica uredi, s plitvo fontano nad, oziroma okoli odprtine nekdanjega vodnjaka, da bo tu zopet kraj srečevanja Prifarcev. Ne z avtomobili, temveč peš, z otroškimi vozički, tudi s kolesi. Da se bodo tam lahko ustavili, pokramljali in se v miru pogovorili. Tako bo Stari Loki vrnjen vsaj del njene istovetnosti. »Mestenci« bodo z veseljem prihajali na Faro, Ločani pa bodo s ponosom kazali tujcem začetek svojega imenitnega mesta.
V Stari Loki je pred nedavnim odprl vrata majhen hotel, ki privablja tuje goste. Prav bi bilo, da bi tudi ti videli, da uporabljamo njihova sredstva (evropske subvencije za ureditev komunalnih zadev) ne le za podzemne kanale in cevovode, temveč da jih znamo s pridom uporabiti tudi za sodobno, pešcu in kolesarju prijazno ureditev poti, trgov, zelenih površin, parkov. Starološki grajski (angleški) park smo že skoraj do konca degradirali z delavnicami in s CSS, pred kratkim pa še s komunalnim koridorjem, ko bi ga lahko speljali ob Starološkem potoku. Zgledujmo se po Freisingu, Innichenu, ne pa po Balkanu!
Pripis:
Desetletja se trudimo, da bi Lontrg rešili tranzita v Poljansko dolino. Zadnji dve desetletji pa smo v Staro Loko čisto počasi vpeljali tranzit iz Kranja, preko Gorajt v Selško dolino in v Podlubnik. To je nasilje nad Staroločani. Središče, starološki trg naj bo brez motornega prometa. Prebivalci okoli trga imajo prost dostop in dovoz. To se že skoraj dva meseca odvija brez težav. Preko njega je možen interventni prevoz. Tla naj se tlakujejo s kamnitnimi kockami, ki so sedaj prelite z asfaltom. Kocke, ki so bile odpeljane pri dosedanjih delih, naj se vrnejo!
Dragi župan mag. Miha Ješe, draga Tatjana Bernik, prosim vaju za pomoč in posredujta moje pismo pristojnim strokovnim službam.
Alojzij Pavel Florjančič,
častni član Muzejskega društva Škofja Loka
Škofja Loka, 18. julija 2013